Prostovoljci programa Starejši za starejše, združeni v PZ Zasavje smo se tudi letos odločili obeležiti vseslovenski dan prostovoljstva, ki ga že 11 leto zapored organizira Slovenska filantropija. Ker je naš program namenjen starejšim je v tem koronskem času še bolj pomembno, da s svojim pristopom vzpodbujamo optimizem in pazimo drug na drugega. Zato smo se, glede na razmere in potrebe odločili za organizacijo okrogle mize na temo težav in iskanju rešitev, ki jih prinaša življenje na poti staranja.
Okrogla miza je potekala v soboto, 19.9.2020 v prostorih DU Trbovlje. Sodelovali so koordinatorji in prostovoljci programa Starejši za starejše PZDU Zasavje, strokovno vodenje pa je bilo zaupano ga. Danici Kurent mag. soc. dela.
Zavedati se moramo, da vsak korak v pravo smer pomeni veliko, zato se danes pod sloganom NE PREPUŠČAJ SE TOKU, SPREMINJAJ TUDI TI z okroglo mizo pridružujemo ostalim 88 prostovoljskim akcijam, ki potekajo v 61 krajih po Sloveniji in v katerih sodeluje preko 3200 prostovoljcev.
Po uvodnem pozdravu koordinatorke programa Starejši za starejše PZDU Zasavje Jerice Laznik in povabilu k sodelovanju je moderatorstvo prevzela izobraževalka za DU PZDU Danica Kurent mag. soc. dela.
V izhodišču je izhajala iz dokumenta »Strategija dolgožive družbe« (2017), ki ga je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Uradom za makroekonomske analize in razvoj pripravil UMAR.
Dokument prinaša razvojna izhodišča, ključne poudarke nove paradigme, vizijo in cilje ter predloge možnih usmeritev.
Koncept AKTIVNEGA STARANJA poudarja :
- aktivnost in ustvarjalnost v vseh življenjskih obdobjih,
- skrb za zdravje in
- medgeneracijsko sodelovanje ter solidarnost.
Demografski trendi so izziv kako v medgeneracijskem dialogu ustvariti pogoje za dostojno in kvalitetno življenje starejših ter zakonsko zagotoviti pravice za optimalno zdravstveno in socialno varstvo.
Usmeritve potrebnih prilagoditev in sprememb, so v dokumentu razdeljene v štiri sklope (stebre):
1) trg dela in izobraževanje (prilagoditve na trgu dela, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem;
2) samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij (sistemi socialne zaščite, dostopnost do zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, skrb za zdravje, zmanjševanje neenakosti v zdravju);
3) vključenost v družbo (medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo, upora-ba IKT za komunikacijo, preprečevanje diskriminacije in nasilja v družbi, politično udejstvovanje);
4)oblikovanje okolja za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju (prilagoditve v gospodarstvu, bivalnih razmer in prometne ureditve s podporo IKT in tehnoloških rešitev).
Vir: »Strategija dolgožive družbe«
Izhajajoč iz sedanjih razmer in skrbi za starejšo populacijo je evidentno:
- Stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti se v populaciji
starejših (65 let in več) povečuje.
- Sedanje oblike dela za upokojence ( pogodbeno delo, oblike dela po Z o preprečevanja dela na črno- vavčerji, dopolnilno delo upokojencev ..) so manj prijazne in preveč finančno obremenjene tako za izvajalce kot delodajalce.
- Tveganje in izpostavljenost nekaterim oblikam nasilja (fizično, psihično, ekonomsko).
- Oblike pomoči na domu in vključenost vanje so pod evropskim povprečjem. Izvajalci zaradi različnih razlogov in pogojev izvajajo le najnujnejša opravila, uporabniki pa tudi zaradi materialnih razmer dogovarjajo minimalen obseg storitev. Posledica obojega je, da s kvaliteta življenja znižuje.
- Oblike institucionalnega varstva terjajo spremembe glede na potrebe in stanje. Standardi za storitve in kadrovski normativi so zastareli in to vpliva na kakovost storitev. Sistem plačevanja in doplačevanja zavezancev terja spremembe, ker so doplačila v veliki večini dodatno materialno breme za aktivno populacijo.
- Nezadostna informiranost o pravicah in storitvah ter drugi podpori.
- Ovire pri dostopnosti do storitev zaradi informacijske tehnologije.
- Oklepanje tradicionalnih stališč in nepripravljenost na spremembe.
- Ljudje so lastniki nepremičnin, a bivalni pogoji povzročajo ovire (stopnice, ozka vrata, neprilagojena kopalnica…) kljub pripomočkom, ki so na voljo.
V nadaljevanju smo na posameznih področjih iskali predloge in rešitve.
Prostovoljci pri anketiranju starejših ugotavljajo, da so v starosti 69 let in več še vitalni in aktivni in ne potrebujejo pomoč drugih, v poznejši dobi pa rabijo različne oblike pomoči.
- Zagotavljanje materialnih pogojev
Marsikdo bi po upokojitvi želel dodatno izvajati določene storitve, a vidijo ovire, ker zakonodajno ni primernejših oblik.
S tem bi si izboljšali gmotni položaj in bi bilo manjše tveganje za revščino in socialno izključenostjo.
Predhodni Zakon o preprečevanju dela na črno je bil bolj primeren, saj so za določene storitve, tudi pomoč v gospodinjstvu lahko prijavljali osebno dopolnilno delo. S spremembami zakonodaje so bili uvedeni vavčerji, ki predstavljajo za marsikoga oviro oz. rizik za naročnike storitev in se tako ne odločajo za ta način.
PREDLOG: prožnejše oblike dopolnilnega dela brez večjih administrativnih ovir in minimalne dohodninske dajatve.
- Informiranje in podpora pri uveljavljanju pravic, iskanju ponudnikov različnih servisnih storitev
PREDLOG: INFO točke za starejše
Informiranje na enem mestu o najrazličnejših pravicah, storitvah na trgu in pomoč pri uveljavljanju oziroma naročanju različnih storitev. Prav tako pa informiranje o načinih vključevanja v različne aktivnosti nevladnih organizacij in spodbujanje za vključevanje.
- Možnosti prilagajanja bivalnih pogojev
Starejši imajo v lasti nepremičnine, stanovanjske hiše, kmetije ali stanovanja, a pogosto nimajo sredstev za investiranje za prilagoditve bivanjskih pogojev ob težji mobilnosti.
PREDLOG: Premalo je primernih stanovanj, najemnih ali na tržišču za odkup oz. zamenjavo za ljudi z določenimi gibalnimi omejitvami.
Prav tako ni ustreznih skladov za pomoč pri investiranju prenove.
Za starejšo populacijo ni dovolj utečenih različnih oblik institucionalnega in skupinskega bivanja:
PREDLOG: uveljavljanje in promocija različnih modelov bivanja za starejše.
- Sistem dolgotrajne oskrbe
Desetletja so že nakazane potrebe po nujnosti sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe, ki bi združevala tako zdravstveno in socialno varstvo.
V primerih poslabšanja zdravstvenega stanja in zmanjšanja sposobnosti za samostojno življenje v domačem okolju je nujno zagotoviti sistem, ki bo omogočal vse potrebne podporne storitve pomoči tako na domu kot v oblikah institucionalnega varstva.
PREDLOG: sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi
- Preprečevanje nasilja
PREDLOG: ozaveščanje javnosti:
– o problematiki v zvezi z diskriminacijo starejših in
– oblikah nasilja ter učinkovit sistem zaščite žrtev v primerih nasilja
– večja promocija prostovoljstva in programa Starejši za starejše.
Predlogi, ki so bili izoblikovani na podlagi zelo kvalitetno vodene in pripravljene teme, s strani ga. Danice Kurent, ki je usmerjala tudi tekoče vodene izmenjave mnenj, izkazujejo izkušnje prostovoljcev, ki že leta opravljajo svoje poslanstvo s starejšimi na terenu.
Ob zaključku okrogle mize je bilo čutiti zadovoljstvo in prijeten občutek, da lahko svoje občutke in zamisli prelijemo v predloge. Mogoče pa se tako porodijo še nove zamisli, ki bodo nam vsem, na poti staranja, v pomoč.
Pokrajinska koordinacija programa SzS Zasavje